Čajota s piro

Bučka z bodicami. Presenetil me je izgled sadeža, ki ima naziv bučka. Prej bi rekla kaktus, pa vendar je bučka.

Čajota ... Na prvi pogled nekakšne bodičaste hruške, ki bingljajo z nekakšne trte.
Pravijo jim tudi brazilske kumare, bodeče buče, zelenjavne hruške in še bi lahko naštevali. Čajota je plezalka, ki vso jesen (ob morju tudi že prej) rodi številne bodičaste plodove, na eni rastlini jih je lahko tudi 250.

V kuhinji je moč uporabiti vse dele rastline – odebeljene dele korenin, liste, mlade poganjke in plodove. Za razliko od ostalih buč ima čajota le eno koščico, ki pa je mehka in ima pečena okus po kostanju. Okus ploda je nežen kot pri poletnih bučkah, a je meso trše – kot pri krompirju. Ker je sadež bodičast (obstajajo tudi gole sorte), ga najlaže olupimo tako, da ga držimo nabodenega na vilice, sicer bomo potrebovali rokavice.

V Kostariki in Mehiki jih pridelajo toliko, da jih izvažajo po vsem svetu, tu in tam jih najdemo tudi v kakšni trgovini, marsikdo pa ima tudi pri nas posajene na vrtu. Rastlina je namreč sila nezahtevna – v Mehiki denimo raste kot plevel, ne potrebuje gnojenja in nima naravnih sovražnikov.

Čajote lahko pečemo na žaru, v ponvi, jih kuhamo, cvremo, paniramo ali iz njih napravimo celo sladek zavitek, okusne pa so tudi surove. V skoraj vseh receptih jih lahko uporabimo namesto bučk, krompirja, buč in podobnih sadežev, upoštevati je treba le, da zaradi čvrstejšega mesa zahtevajo nekoliko daljši čas priprave. (Vir ...) 

Preprost recept za malico (za s seboj):

• 1 čajota
• 150g kuhane pire
• 100 g tofuja
• Sveža solata (mešana sola
• Žlica suhega jedilnega kvasa
• Olivno olje
• Česen, poper, sol

Čajoto olupimo, narežemo na koščke in popečemo na olivnem olju. Prav tako popečemo začinjen tofu (sol, poper, česen).

V posodo dami hladno skuhano piro, čajoto, tofu in zabelimo z olivnim oljem. Nato primešamo svežo solato ter na male koščke narezano čajotino peško. Čez vse posujemo suhi jedilni kvas.

Malica, ki da energijo in se po njej odlično počutite.

 Dober tek!